In:
Slovenian Medical Journal, Slovenian Medical Association, ( 2022-04-28), p. 1-9
Abstract:
Izhodišča: Senzibilizacije na eritrocitne antigene so lahko pomemben vzrok perinatalne obolevnosti plodov in novorojenčkov. Od vseh eritrocitnih antigenov lahko med nosečnostjo preprečujemo nastanek aloprotiteles le proti antigenu RhD (D), in sicer s perinatalnim preventivnim vbrizganjem imunoglobulina anti-D (Ig anti-D). Kljub temu odkrivamo med nosečnicami nove senzibilizacije na antigen D. Namen članka je določiti incidenco senzibilizacij na antigen D med nosečnicami v Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2020 ter prepoznati najverjetnejše vzroke za njihov nastanek. Metode: Retrospektivno smo pregledali medicinsko dokumentacijo z anamnestičnimi podatki in izvide laboratorijskih preiskav v transfuzijskem informacijskem sistemu za nosečnice, pri katerih smo v izbranem obdobju prvič odkrili protitelesa anti-D. Iz dokumentacije smo razbrali najverjetnejše vzroke za nastanek anti-D. Raziskava je potekala na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani (ZTM) ter na Centru za transfuzijsko medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (CTM). Rezultati: V obravnavanem obdobju smo odkrili 69 novih senzibilizacij na antigen D, kar pomeni, da se je senzibiliziralo 0,16 % D-negativnih (D-neg) nosečnic oz. 0,26 % D-neg nosečnic s tveganjem. Med nosečnostjo je nastalo 45 % senzibilizacij, 29 % po rojstvu D-pozitivnega (D-poz) otroka, 9 % po predhodni prekinitvi nosečnosti. Od 45 % senzibilizacij med nosečnostjo bi lahko preprečili 8 primerov (26 %), 1 primera (3 %) nismo mogli preprečiti, ostali primeri (71 %) pa so najverjetneje posledica tihih fetomaternalnih krvavitev (FMK). Od 38 % senzibilizacij, ki so nastale po predhodnem porodu ali prekinitvi nosečnosti, bi lahko preprečili 4 primere (15 %): 2 primera po prekinitvi nosečnosti, 1 primer po rojstvu D-poz otroka v tujini, 1 primer zavrnitve zaščite. Skupno bi lahko preprečili 12 senzibilizacij (17,5 %), ki so najverjetneje posledica nepopolnega upoštevanja smernic za preventivno vbrizganje Ig anti-D (med njimi sta 2 nosečnici (3 %) zaščito zavrnili), enega primera (1,5 %) nismo mogli preprečiti (nosečnica kljub krvavitvi ni prišla h ginekologu). Zaključek: Več kot 80 % senzibilizacij je nastalo kljub upoštevanju smernic za njihovo preprečevanje, 12 primerov (17,5 %) bi lahko preprečili (7 primerov nepopolne perinatalne zaščite z Ig anti-D, 1 primer neizvedene zaščite po rojstvu D-poz otroka in 2 po prekinitvi nosečnosti, 2 primera zavrnjene zaščite), enega primera (1,5 %) pa kljub upoštevanju smernic nismo mogli preprečiti, ker nosečnica kljub krvavitvi ni obiskala ginekologa. Novi ukrep za preprečevanje senzibilizacij bi lahko bila rutinska zaščita z Ig anti-D še v drugem trimesečju nosečnosti in dodatni izobraževalni programi pred načrtovanjem nosečnosti. Posebno pozornost bi bilo potrebno nameniti prepoznavanju in ukrepanju ob možnih dogodkih, ko lahko pride do senzibiliziranja v nosečnosti, krvni skupini D ter ob posledicah zavrnitve zaščite z Ig anti-D. Ciljana zaščita že predstavlja enega od ukrepov na tem področju.
Type of Medium:
Online Resource
ISSN:
1581-0224
,
1318-0347
DOI:
10.6016/ZdravVestn.3276
Language:
Unknown
Publisher:
Slovenian Medical Association
Publication Date:
2022
detail.hit.zdb_id:
2502309-3
Permalink
